top of page

Njegova Svetost, 14. Dalajlama

Njegova svetost, 14. Dalajlama, Tenzin Gyatso, je duhovni voditelj Tibeta. Rojen je 6. julija 1935 v kmečki družini v majhnem zaselku Taktser v provinci Amdo v severovzhodnem Tibetu. Pri dveh letih starosti je bil kot otrok Lhama Dhondup prepoznan kot reinkarnacija 13. Dalajlame,Thubten Gyatso. Za Dalajlame se verjame, da so manifestacije Bude sočutja in zavetniki Tibeta. Bodisatve so razsvetljena bitja, ki so odložila lastno nirvano in izbrala ponovno rojstvo z namenom, da bi pomagala človeštvu.

 

Izobraževanje v Tibetu

Njegova Svetost je začela svojo samostansko izobraževanje pri šestih letih. Njegov kurikulum je bil sestavljen iz petih osnovnih in petih dodatnih predmetov. Osnovni predmeti so bili: logika,  tibetanska umetnost in kultura, sanskrt, medicina in budistična filozofija, ki je bila razdeljena v pet kategorij: popolnost modrosti; filozofija srednje Poti; kanon samostanske discipline; metafizika  ter logika in epistemologija. Med dodatnimi predmeti so bili poezija, glasba in drama, fraziranje ter astrologija . Pri 23-ih letih je delal zaključni izpit v  templju Jokhang v Lhasi leta 1959. Izpit je opravil z odliko ter bil odlikovan z nazivom Geshe Lharampa, najvišjim nazivom, ki je enakovreden doktoratu budistične filozofije.

Vodstvene odgovornosti

Leta 1950, po kitajski invaziji Tibeta, so Njegovo Svetost pozvali, da prevzame polno politično moč. Leta 1954 se je zaradi mirovnih pogajanj z Mao Dzedungom in drugimi kitajskimi voditelji, med njimi Deng Xiaoping in Chou Enlai, odpravil v Peking. Končno je leta 1959 kitajska vojska z brutalno zadušitvijo tibetanske nacionalne vstaje v Lhasi Njegovo Svetost prisilila v izgon. Od takrat živi v Dharamsali, na severu Indije, kjer je tudi sedež tibetanske vlade v izgnanstvu. Vse od kitajske invazije se Dalajlama obrača na OZN, da bi posvetili pozornost tibetanskemu vprašanju. Generalna skupščina OZN je doslej na to temo sprejela tri resolucije (1959, 1961 in 1965).

Z namenom procesa demokratizacije je leta 1963 Njegova Svetost predstavila osnutek demokratične ustave Tibeta, ki je bil kasneje dopolnjen še z mnogimi reformami z namenom, da bi demokratizirali upravo. Nova demokratična ustava, ki je nastala v tej reformi, je bila imenovana "Ustanovna listina Tibetancev v izgnanstvu" (“The Charter of Tibetans in Exile”). Listina postavlja temelje za svobodo govora, vere ali prepričanj, zborovanja in gibanja. Predpisuje tudi smernice delovanja tibetanske vlade za tiste, ki živijo v izgonu.

Leta 1992 je Njegova svetost izdal smernice za ustavo bodočega, svobodnega Tibeta. Objavil je, da bo prva naloga svobodnega Tibeta postavitev začasne vlade, ki bo imela za nalogo izvolitev ustavodajnega zbora z namenom pripraviti in sprejeti tibetansko demokratično ustavo. Ta dan naj bi Njegova svetost prenesla vso zgodovinsko in politično oblast začasnemu predsedniku ter dalje živela kot običajen državljan. Dalajlama je prav tako izjavil, da upa, da bo v Tibetu, ki bo sestavljen iz treh tradicionalnih provinc (U-Tsang, Amdo in Kham), uvedena zvezna in demokratična ureditev. Maja leta 1990 so reforme, h katerim je pozvala Njegova svetost, uresničile pravo demokratično vlado v izgnanstvu za tibetansko skupnost. Tibetanski kabinet (Kashag), ki ga je do takrat imenoval Njegova svetost, je bil razpuščen skupaj s tibetanskim parlamentom v izgnanstvu. Isto leto so Tibetanci v izgnanstvu izvolili 46 predstavnikov v razširjeno enajsto tibetansko skupščino, v katerem ima ena oseba en glas; skupščina pa je izvolila nove člane kabineta. Septembra 2001 je bil narejen naslednji velik korak k demokratizaciji tako, da so tibetanski volilci neposredno izvolili Kalon Tripo, glavnega ministra v vlade. Kalon Tripa je imenoval člane kabineta, ki pa morajo biti potrjeni s strani tibetanske skupščine

Tako so prvič v dolgi zgodovini Tibeta ljudje sami izvolili svoje politično vodstvo.

10. marca 2011 je Njegova svetost govorila o svojem umiku iz političnega vodstva ter poudarila, da je čas dozorel za novega političnega vodjo. Kmalu za tem je v sporočilu skupščini tibetanskega parlamenta podrobno razložil njegov načrt za umik iz političnega vodstva. Pripravili so osnutke amandmaja sprememb Tibetanske ustanovne listine ter jih obravnavali na nacionalni skupščini Tibetancev v Dharamsali leta 2011. Na podlagi priporočil nacionalne skupščine je tibetanski parlament sklical dodatne seje od 25. do 28. maja z namenom podati svoje končno soglasje za spremembo tibetanske ustavne listine. 29. maja 2011 je Njegova svetost Dalajlama izboljšala amandma v uradni listini, v katerem so vsa pooblastila spremenjena in razdeljena izvoljenim oblastem.

 

Mirovne pobude v septembru 1987

Njegova Svetost je predlagala Mirovni načrt za Tibet kot prvi korak k mirni rešitvi vse slabše situacije v Tibetu. Predvidel je, da bi Tibet postal zatočišče, področje miru v osrčju Azije, kjer lahko vsa čuteča bitja živijo v sožitju, in kjer se lahko ohrani krhko okoljsko ravnovesje. Kitajska do sedaj na noben mirovni predlog s strani Njegove Svetosti ni odgovorila pozitivno.

 

Mirovni načrt petih točk (The Five Point Peace Plan).

Njegova Svetost je v nagovoru članom Kongresa Združenih držav Amerike v Washingtonu, D. C., dne 21. septembra 1987, predlagala naslednji mirovni načrt, ki je sestavljen iz petih osnovnih delov:

  • Transformacija celega Tibeta v mirovno cono.

  • Opustitev politike priseljevanja kitajske populacije, ki ogroža sam obstoj Tibetancev kot ljudstva.

  • Spoštovanje temeljnih človekovih pravic in demokratičnih svoboščin tibetanskega naroda.

  • Obnova in zaščita naravnega okolja na Tibetu in opustitev kitajske uporabe Tibeta za proizvodnjo jedrskega orožja in odlaganja jedrskih odpadkov.

  • Začetek resnih pogajanj glede bodočega statusa Tibeta ter odnosov med Tibetanci in Kitajci.

 

Strasburški predlog

V njegovem nagovoru članom Evropskega parlamenta v Strasbourgu 15. junija 1988, je Njegova svetost podala še en podroben predlog glede zadnje točke Mirovnega načrta petih točk. Predlagal je pogovore med Kitajci in Tibetanci, ki bi pripeljali do samoupravne demokratične politične entitete v vseh treh Tibetanskih provincah. Ta entiteta bi bila povezana z  Ljudsko republiko Kitajsko in kitajska vlada bi bila še naprej odgovorna za tibetansko zunanjo politiko in obrambo.

 

Splošna prepoznavnost

Njegova svetost Dalajlama je mirovnik.

Leta 1989 je dobil Nobelovo nagrado za mir za svoj nenasilni boj za osvoboditev Tibeta. Vztrajno je zagovarjal politiko nenasilja celo v soočanju z ekstremno agresijo. Postal je tudi prvi nobelovec prepoznaven po prizadevanjih za rešitev globalnih okoljskih težav. Njegova svetost je obiskal več kot 62 držav na 6 celinah. Srečal se je s predsedniki, premierji in kralji velikih držav. Ima dialoge z vodji različnih religij in z velikim številom zelo znanih znanstvenikov. Od 1959 leta je prejel več kot 84 priznanj, častnih doktoratov in nagrad kot priznanje njegovega sporočila miru, nenasilja, medverskega razumevanja, splošne odgovornosti in sočutja. Njegova svetost je prav tako avtor več kot 72-ih knjig. Zase pa pravi, da je le preprost budistični menih.

bottom of page