KDO SO MENIHI

 

Večina tibetanskih menihov so begunci, rojeni v Tibetu, ki so morali zbežati pred kitajsko kumunistično vlado in njenim režimom mučenja ter genocida. V Indijo so prišli samo z obleko, ki so jo nosili na sebi, brez kakršnekoli druge materialne lastnine, običajno resno bolni, s hudimi ozeblinami, ki so jih dobili na mučni poti preko Himalaje, oropani vsakršne družinske podpore. Grozljive zgodbe, ki so jih morali menihi pretrpeti zaradi kitajskih komunistov, ter strašna pot, ki so jo prepešačili preko Himalaje na begu iz Tibeta, so srce parajoče.

 

Pred mnogimi leti so morali vsi menihi sami poskrbeti za svojo hrano, saj samostan ni mogel zagotoviti niti osnovnih dobrin, kot so hrana, obleke in knjige. Le redki menihi so imeli srečo, da so jih podpirali starši, sorodniki ali sponzorji. Večina menihov je bilo tibetanskih beguncev, ki v Indiji niso imeli nobenih sorodnikov.  

 

Četudi so nekateri imeli v Indiji sorodnike, so le-ti bili običajno prerevni, da bi jim lahko nudili podporo. Mnogi menihi tako niso imeli dovolj denarja niti za mleko ali čaj, nekateri med njimi so jedli samo minimalne količine hrane. Vse to je pripeljalo do tega, da so mnogi  zboleli za tuberkolozo ali drugimi želodčnimi težavami, kar je pogosto vodilo do želodčnih čirov, tudi do raka, ki je bil vzrok smrti mnogih. Zaradi omenjenih težav so mnogi menihi zapustili samostan. Istočasno pa mlade moške, ki so si srčno želeli v samostanu študirati, niso upali sprejeti v samostan.

Z vpeljavo sponzorskih shem so se življenjski pogoji menihov v samostanu drastično izboljšali, kljub temu pa še vedno veliko menihov  trpi zaradi želodčnih težav in mnogih drugih resnih bolezni. Samostan sedaj menihom zagotavlja preprosto kosilo in večerjo, tako da se lahko menihi osredotočijo na študijsko delo. S sponzorstvi samostan pomaga zagotoviti menihom en obrok na dan in zelo osnovno medicinsko oskrbo.

Trenutno je v  Gaden preko šest tisoč menihov, ki so v stari od 5 do 70 let.